»Klara je bila plemenita po rojstvu, še bolj plemenita po milosti, čista po telesu, najčistejša po duhu, mlada po letih, zrela po modrosti, zvesta v dobrih sklepih in goreča v ljubezni do Boga, polna ponižnosti in skromnosti. Po imenu Klara, bolj jasna po spreobrnjenju, še bolj jasna po življenju in bleščeča v vseh krepostih.« Tomaž Čelanski Sveta Klara (1193/94 – 1253) se je rodila v Assisiju bogatemu plemiču Favaroneju d´Offreduccio in materi Hortulani, ki je vzgajala svoje tri hčerke v trdni veri, plemenitosti in ljubezni do ubogih. Osemnajstletna se je po Frančiškovem zgledu leta 1212 odpovedala bogastvu in svetnemu blišču ter se povsem posvetila Bogu. Kmalu so se ji pridružile mlajša sestra Neža in druge prijateljice – in pri Svetem Damijanu je nastala redovna skupnost. Klara in njene sestre so živele v strogi klavzuri in skritosti preprosto, globoko bogomiselno življenje v najvišjem uboštvu ter sestrinski ljubezni in edinosti. Vse Klarino življenje je bilo zahvala, daritev in hvalnica troedinemu Bogu. Zvesto pokorna Božjim navdihom je v sebi utelesila izredne človeške in evangeljske vrednote v ubrani in zreli skladnosti milosti in narave. S pristno in globoko ljubeznijo do Kristusa in Njegove Matere Marije je junaško premagovala vse ovire. Modro razsodna in neomajno trdna je veselo in mirno hodila po svoji poti. Njen zgled je privabil mnogo deklet na isto pot. Bila jim je dekla, mati in vzornica. Zaprta v majhen samostan je – s svojo molitvijo in žrtvijo – objemala vesoljno Cerkev in ves svet. Klara je bila prva žena v meništvu, ki je napisala svoje Vodilo – to predpisuje strogo uboštvo – in si izbojevala njegovo potrditev od papeža Inocenca IV.; potrdil ga je dva dni pred njeno smrtjo, 9. avgusta 1253.Poleg Vodila so se nam ohranili tudi njena Oporoka, Blagoslov in pet pisem, od katerih je štiri pisala sv. Neži Praški. Red se je hitro širil po Evropi; danes živi po vsem svetu okoli 9200 sester klaris v približno 800 samostanih. Sveta Klara še vedno privlači mnoge, saj žari kot čudovit vzor žene, ki presega vse čase. Cerkev zelo ceni sveto Klaro in njen red. Papež Aleksander IV. je ob njeni kanonizaciji leta 1255 zapisal: »Ta luč je bila zaprta v skritosti samostanskega življenja, navzven pa je izžarevala bleščeč sijaj; zbirala se je v majhnem samostanu, navzven pa se je razširjala prostrano po vsem svetu. Ko je v popolni odmaknjenosti svoje celice lomila alabastrno posodo svojega telesa, je z dišavami svoje svetosti napolnjevala vso Cerkev. Bila je visoko drevo, dvigajoče se k nebu, ki je na njivi Cerkve rodilo sladke sadove redovništva ..., bila je sijajen svetilnik svetosti, ki se živahno blešči ob Gospodovem tabernaklju; k njegovi močni svetlobi bodo prihitele tiste, ki jih je Gospod pritegnil, in še vedno prihajajo mnoge, da ob tej luči prižgejo svoje svetilke ... Kako živa je moč te luči in kako močna je svetloba tega čistega vira!« (Bula o kanonizaciji sv. Klare) »Blagoslovi naj vas Gospod in vas varuje. Razjasni naj svoj obraz nad vami in naj vam bo milostljiv. Obrne naj svoje obličje k vam in vam da svoj mir, vam, moje sestre in hčerke, in vsem, ki bodo prišle in bodo vztrajale v naši skupnosti, in vsem drugim, ki bodo v vsem redu vztrajale do konca v svetem uboštvu. Jaz, Klara, Kristusova dekla, sadika našega svetega očeta Frančiška, sestra in mati vam in drugim ubogim sestram, prosim, čeprav nevredna, našega Gospoda Jezusa Kristusa pri Njegovem usmiljenju in po priprošnji Njegove presvete matere Marije, svetega nadangela Mihaela in vseh svetih Božjih angelov ter vseh Božjih svetnikov in svetnic, da bi vam sam nebeški Oče podelil in utrdil nad vami svoj najsvetejši blagoslov v nebesih in na zemlji: na zemlji, da vas obogati z milostjo in svojimi krepostmi med svojimi služabniki in deklami v svoji vojskujoči se Cerkvi, v nebesih pa, da vas poviša in poveliča med svojimi svetniki in svetnicami v zmagoslavni Cerkvi. Blagoslavljam vas v svojem življenju in po svoji smrti, kakor morem in več kakor morem, z vsemi blagoslovi, s katerimi je Oče usmiljenja blagoslovil in bo blagoslavljal v nebesih in na zemlji svoje duhovne sinove in hčere in s kakršnimi sta sleherni duhovni oče in duhovna mati blagoslavljala in bosta blagoslavljala svoje duhovne sinove in hčere. Amen. Vedno ljubite Boga in svoje duše ter duše vseh svojih duhovnih sester in zmeraj skrbite, da boste izpolnjevale, kar ste obljubile Gospodu. Gospod naj bo vedno z vami in naj stori, da boste vselej z Njim. Amen.« Blagoslov svete Klarehttps://klarise.rkc.si/index.php/content/display/65