»Opominjam pa in svarim v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se sestre varujejo vsake prevzetnosti, nečimrnosti, nevoščljivosti, lakomnosti ter prizadevnosti in skrbi za ta svet, opravljanja in godrnjanja, nesloge in razdeljenosti. Vedno naj si prizadevajo, da bodo med seboj ohranile edinost vzajemne ljubezni, 'ki je vez popolnosti'.« Vodilo sv. Klare Skupaj moramo živeti v edinosti, ki prikliče Kristusa v našo sredo. On nas hrani z istim Kruhom, nas združuje v eno družino Božjih otrok in gradi med nami edinost, ki mora temeljiti na pravičnosti. Jezus, ki je krotak, dobrotljiv in blago usmiljen do ubogih in trpečih, hkrati pa neizprosno trd v razkrinkavanju hinavščine in laži, nas upodablja po sebi. Uči nas, vliva nam moč za treznost in vztrajnost v trpljenju in v vsakodnevnih naporih pri hoji za Njim, »naj bo prilično ali neprilično …« Tako goreče častímo najsvetejši Zakrament, da bomo mogli tudi mi – kakor sveti apostol Pavel – »ohraniti vero in izbojevati dober boj«, končno se pa veseliti in častiti Gospoda v Njegovem večnem kraljestvu. Klavzurno življenje v našem redu posebej poudarja življenje po evangeliju, edinost v Kristusu v ljubeči sestrinski povezanosti, da smo tudi kot skupnost nenehna hvalnica Gospodu in dar za brate in sestre, ki živijo zunaj. Sestrinska ljubezen je – obenem z uboštvom – srčika našega Vodila; Klara zahteva od svojih sester, naj »si vedno prizadevajo za edinost vzajemne ljubezni, ki je vez popolnosti«. Klara je tako zelo poudarjala medsebojno ljubezen in edinost, ker se je dobro zavedala, da je od nje odvisna tudi uspešnost molitve in da je vzajemnost v edinosti najboljši apostolat, kajti Jezus sam je molil k Očetu: »Naj bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21). Sestre pri Svetem Damijanu so dosegale popolnost prav v uboštvu in v edinosti sestrinske ljubezni. Zato ni nenavadno, da je bilo poleg svete Klare več svetih sester in da sij njihovega svetega življenja še vedno žari. Tudi danes ima bratska in sestrinska ljubezen izredno pričevanjsko moč. Po njej lahko ljudje spoznavajo Boga. Sestre, ki smo svoje življenje povsem posvetile Božji hvalnici in slavljenju svojega Stvarnika, si moramo prizadevati, da bo naša sestrinska povezanost v ljubezni trdna in bleščeča. Za to se trudimo z vso zavzetostjo, odgovornostjo in prizadevanjem. »Prosímo Boga druga za drugo; tako bomo v ljubezni vzajemno nosile breme in bomo z lahkoto spolnile Kristusovo postavo.« sv. Klarahttps://klarise.rkc.si/index.php/content/display/73