Njim, ki ga ljubijo in se ga oklepajo,
podarja večna bogastva.
Tistim, ki se ga držijo in po njem hrepenijo,
obljublja Bog nebeško kraljestvo
in jim s trdno gotovostjo naklanja
večno slavo in blaženo življenje.
Gospod Jezus Kristus,
ki je vladal in vlada nebo in zemljo,
ki je rekel in sta nastala,
se ga je oklenil bolj kakor česarkoli.«
sv. Klara
Kdor ima Kristusa resnično rad, mu nujno hoče postati podoben. Kolikor večja in bolj pristna je ljubezen, toliko večje je hotenje, da živimo »po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu«, da se oblikujemo po Njem. Tudi vprašanje popolne odločitve za Kristusa je vprašanje ljubezni.
Klara je velika v uboštvu; še večja pa je v ljubezni, zaradi katere je preprosto 'morala' postati uboga, ponižna, spokorniška 'nevredna dekla' – sicer bi v duši preveč trpela. Skrajno uboštvo in pomanjkanje, stiske in nerazumevanje, trpljenje in bolezen je prenašala s tolikšno ljubeznijo, da ni čutila njihove teže.
Na Kristusov izziv uboštva lahko odgovarjamo samo z ljubeznijo, ki mu hoče postati čim bolj podobna. Ljubezen nam določa mero odpovedovanja, daritve, pomanjkanja, uboštva. Samo uboštvo, ki raste iz ljubezni, osvobaja, osrečuje in bogatí.
Edini vzrok, da živimo ubožno, pokorno in čisto, je zgled Jezusa Kristusa in moč čiste ljubezni, ki zahteva, da mu postajamo podobne.
zapustiti zemeljske dobrine zaradi nebeških;
pridobiti si nebesa namesto zemlje;
za eno samo stvar prejeti stokratno
in imeti v posesti blaženo večno življenje.«
sv. Klara
in naj stori, da boste vselej z Njim.«