Češčenje Najsvetejšega

»Vsak dan se iz vsega srca zahvaljujem Gospodu, da smem 'biti tu pred Njim in mu služiti'. Ure in ure podnevi in ponoči smem biti pred Njim, ki za nas ostaja v presveti Evharistiji v jetništvu svoje ljubezni. V toliko cerkvah in kapelah je sam, popolnoma osamljen – On, vir ljubezni in življenja, Kralj pravičnosti in miru – pa tako zelo želi, da bi ljudje prišli k Njemu, da bi jim delil svoje milosti, jih krepčal, tolažil, razsvetljeval, opogumljal, osrečeval.
Jaz pa smem biti tu ob Njem, pri Njem – z Njegovo in našo Materjo Marijo in s svojimi sestrami. Češčenje Evharistije je posebna dediščina našega reda. Slavimo, hvalimo, molimo, poveličujemo svojega Gospoda in prosimo milosti za vso Cerkev. Naša molitev in ljubezen do Jezusa prehajata v življenje v prisrčnem prijateljstvu z Njim – to pa je že delček nebes v tem življenju. Kako zelo želim in molim, da bi tudi drugi odkrili neizmerni dar Jezusa med nami.«

Evharistijo moramo častiti pri sveti maši, pa tudi sicer. Kako bi mogle Klara in njene sestre doseči tako globoko združenje z Bogom, tako močno edinost v ljubezni, če ne bi črpale moči ob tabernaklju? Klara je bila dneve in noči pred skrivnostno ječo – kjer nas usmiljena in pravična Božja ljubezen išče, bedi nad nami in nas čaka. Z gorečo molitvijo pred Najsvetejšim je sv. Klara prepodila v beg divje vojake Saracene, ki so oblegali njen samostan. Tedaj ji je Jezus obljubil: »Jaz vas bom vedno varoval.«

Češčenje Evharistije je posebna dediščina našega reda – in kjer je le možno, imajo sestre trajno adoracijo. Tudi me imamo v Nazarjah neprekinjeno češčenje – podnevi in ponoči. Koliko milosti nam daje Gospod!

Kakor je bila sveta Klara zazrta v evharističnega Gospoda in je druge navajala k ljubezni do Njega, tako tudi mi »odprimo svoja srca Odrešeniku«, ki biva med nami v nedoumljivi skrivnosti Evharistije. Radi prihajajmo k Njemu, ga častimo, slavimo in mu zadoščujmo, prosimo ga milosti za vse potrebe Cerkve in vse, ki so nam dragi. In vodimo še druge k Njemu, ki je »živi Kruh – in kdor jé od njega, bo živel vekomaj«.