»Za Jezusom Kristusom poglej Njegovo presveto Mater, ki je z rokami, prekrižanimi na prsih, rekla: 'Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi.' To so bile vsemogočne besede, ki so potegnile iz nebes na zemljo najvišjega Vladarja, strašnega Boga, Kralja trum, in so ga spremenile – ne da bi ga spreminjale – v nežnega otroka, ki joka v jaslicah. O, čudovita vsemogočnost podložnosti naše volje Božji volji! Ne more narediti več, kot da Boga pritegne na zemljo …S pripravljeno dušo sem pokleknila pred jaslice, gledala Jezusa, povitega v revne plenice, vsega tresočega od mraza, v pomanjkanju in brez vseh potrebnih stvari. In sklenila sem, da ga bom tudi jaz posnemala. Kar pa me je najbolj očaralo pri tem Detetu, so bile junaške kreposti Njegove presvete duše, to je najgloblja ponižnost, hitra pokorščina, zelo goreča ljubezen s spremstvom vseh kreposti …« (bl. Marija Magdalena Martinengo)
»Zdi se, da je skrivnost božične noči kakor pravljica, in vendar je resnica. Sam Bog je prišel med nas, ker nas tako ljubi. Teologi pravijo, da če bi bilo potrebno, bi se Bog za vsakega posameznika rodil, trpel in umrl. Brezmejno smo ljubljeni od Boga samega! Znova in znova se v mislih vračajmo k tej čudoviti resnici, k tej stvarnosti, ki nam je tako nedojemljiva in zato morda dostikrat o njej niti ne premišljujemo. Kakšno veselje, kakšna sreča, kakšna radost, mir, spokojnost bi napolnjevali naša srca, če bi res več mislili na to: Bog me ima rad, neskončno me ima rad. Zame se je rodil zato, da je šel zame na križ, da je šel zame v smrt. Še dlje. V svoji ljubezni ni našel meje. Odkril je še eno čudovito skrivnost: brezmejni dar Njegove ljubezni. Ponižal se je na raven materije. Ostal je v koščku kruha, da je tu med nami v presveti Evharistiji. Živi Bog, isti, ki je prišel iz nebes in se rodil v hlevčku in zate umrl, isti Bog je v Evharistiji.Bog je postal človeški otrok, da bi mi lahko postali Božji otroci. S kakšnim zanosom vzklika apostol Janez: 'Glejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo.' Božji otroci smo, dediči nebes in naše zveličanje se začenja tu – pri Betlehemskem hlevčku.«
»Dragi Jezušček, malo Detece, molim prvi utrip Tvojega edinstvenega Srca, ki začenja daritev, da bi razumela skrivnost Tvojega zadnjega utripa, ki si ga dopolnil na križu. In ker si Ti velikim in modrim te skrite skrivnosti prikril, me narêdi majhno, ker se Ti samo malim razodevaš v vsej svoji ljubezni ... Jezusovo rojstvo je čudovito in ko duša premišljuje o tem, se zmede pred Neskončnim, ki je postal Dete.« (s. Klara Kamila Celina Božje ljubezni)»V skrivnosti božiča je že navzoča velikonočna skrivnost;
v betlehemski noči uzremo velikonočno vigilijo.
Luč, ki razsvetli votlino, nas napoti k blišču vstalega Kristusa,
ki premaga temo groba.«
sv. Janez Pavel II.
v betlehemski noči uzremo velikonočno vigilijo.
Luč, ki razsvetli votlino, nas napoti k blišču vstalega Kristusa,
ki premaga temo groba.«
sv. Janez Pavel II.
Jaz vas bom vedno varoval.
»Gospod naj bo vedno z vami
in naj stori, da boste vselej z Njim.«
in naj stori, da boste vselej z Njim.«
sveta Klara